Izziv Jose Antonia je osvojiti najvišji vrh Iberskega polotoka

Poskus uresničitve pozabljenih sanj 

Tako se je začela moja druga priložnost v življenju – z vrnitvijo mojega športnega življenjskega sloga po poškodbi gležnja zaradi artritisa. 48 ur po operaciji in po premagovanju vseh svojih strahov sem lahko hodil brez bergel. Hvaležen sem bil za pomembno delo, ki so ga opravili moji travmatologi. V življenju sem premagal še en izziv skupaj s prijateljico hemofilijo, ki je včasih ogrozila moje življenje bodisi zaradi krvavitve bodisi zaradi padca.

Premagovanje izzivov življenja

Menim, da sem isti kot vsi ostali, a hkrati drugačen. Že od malih nog vem, da moje življenje ne bo lahko in da bom moral stvari delati po svoje.  

Tudi s poškodovanim gležnjem sem že dosegal višine, ki presegajo 2000 metrov, a zaradi bolečin sem manj rad plezal. Z operacijo so mi zdravniki dali še eno priložnost, da postanem srečnejši in nadaljujem svoje športno življenje. Za doseganje neverjetnih reči se vedno zatekam k izkušnjam in naukom, ki sem jih dobil v življenju. Osnovni trening od začetka za doseganje zelo visoke ravni.

Moj napredek pri treningu (glej tabelo)

Po letu neverjetnega ponovnega odkritja, ko sem začel izvajati osnovni trening in ga malo po malo nadgrajeval, sem se uspel povzpeti na najvišjo goro v Madridu. Moja miselnost je postajala vse močnejša.

Nikoli ne obupaj ter poskrbi za fizično in duševno zdravje 

Leta 2016 sem začel delati na povezavi med svojim telesom in umom, pri čemer sem upošteval očetov nasvet, naj nikoli ne obupam. 

Da bi dosegel svoje največje in zadnje sanje, moram čim bolj poskrbeti zase in si dovoliti okrevanje po težki vadbi. Po ukvarjanju s športom sem spet pomislil na vse nasvete, ki mi jih dajejo travmatologi že od otroštva. Ti vključujejo sprostitev telesa s hladno vodo in ledom, ustrezno dolgi odmori in blaga obremenitev sklepov, ko se sprostijo, da ostanejo aktivni. Ta metoda mi omogoča odpornost in odpravi veliko bolečin v mišicah. Tudi moja izbira športa z veliko tveganji me nenehno ohranja pozornega. Vem, kako se zaščititi z uporabo grelcev, nogavic, če je potrebno, nošenjem primernih oblačil in trpežne obutve, ki ščiti moj gleženj, in seveda, z odmerkom svojega faktorja, če je situacija zelo resna.

Nadaljujmo z mojo drugo tabelo uspehov, vedno bolj intenzivnimi vadbami in osebno meditacijo, s katerimi želim izpolniti svoje sanje. V veri je moč! Takšen odnos nenehno uporabljam za dosego svojih ciljev.

Če na miselnosti delaš iz dneva v dan, postane ta zmagovalna in trdoživa. Preden se lotim vsakega načrtovanega vzpona, ga natančno preučim in analiziram vse nevarnosti ter tako ohranjam mirnost in samozavest. 

Vključevanje drugih športov 

Da bi izboljšal svoje rezultate, sem začel delati na svoji osebni pripravi, vključno z uvedbo novih športnih dejavnosti, da vaje ne bi bile prenaporne. Začel sem se izmenično ukvarjati z gorskim kolesarjenjem in voziti s kanujem, da bi bila moja vadba aktivna in raznolika. Vendar mi je manjkalo nekaj temeljnega, vključno z dobro prehrano. 
 

Prišla sva do zadnjega dela mojih priprav, s katerimi poskušam uresničiti svoje sanje, in še vedno so obstajale stvari, ki jih na psihološki ravni nisem zmogel doseči in bi mi pomagale premagati izzive, s katerimi se soočam iz dneva v dan. Nuria Picas, moja trenerka, ki ima za sabo številne podvige in izjemne izkušnje z alpinizmom, je tu, da bi mi pomagala doseči to, kar mi je še manjkalo. Z njo sem se pogovarjal o svojih treningih in dosežkih in njeni psihološki nasveti so mi zelo pomagali pri iskanju manjkajočih kosov sestavljanke in pri prevzemanju stopnje tveganja, ki sem ga potreboval za zmago!

Premagal sem že več 2000-metrskih gora v Madridu, a da bi uresničil svoje življenjske sanje – dotakniti se neba Iberskega polotoka – sem potreboval več mentalnega napora. A tokrat nisem bil sam. Opremljen sem bil s pomočjo in nasveti svoje trenerke.

V letu 2019 sem uspel doseči zelo nevarne in zelo naporne vrhove, višje od 2000 metrov. Uspel sem se povzpeti na osem vrhov legendarnih gora, vključno z vrhoma Reventón in Siete Picos. Na slednjega sem se povzpel v enem samem dnevu. Zaradi zelo skalnatega terena (neugoden teren za moj gleženj) sem bil živčen, vendar sem postopoma uspel premagati miselne izzive z vizualizacijo, kaj bi odkril na vrhu, tj. cilju, ki ga še nisem dosegel.

Dobro sem plezal, a za dosego cilja sem potreboval še več in vedel sem, da se moram samo še bolj potruditi. Leta 2019 sem trening povečal ne glede na to, koliko časa sem še imel. Poskrbel sem, da sem opravil 8 ur treninga na dan, 10 km na dan v hitrem tempu in s tekom izmenično, tri dni na teden sem dvigoval uteži, delal trebušnjake, sklece in raztegovanje, ob koncih tedna pa planinaril.

Moja telesna vzdržljivost in zmagovalna miselnost sta bili moja osnova, vendar so bile potrebne tudi ustrezne tehnične informacije. Trenerka Nuria Picas mi je pomagala s številnimi priporočili in nasveti, ki so mi pomagali pri velikih izzivih, s katerimi sem se spopadal na tej poti, kot sta višinska bolezen in grobost terena, in ki so se izkazali za ključnega pomena. Za to sem ji res iskreno hvaležen. Nuria je razumela moje izzive in prevzel sem dovolj tveganja, da sem zmagal na tej dogodivščine.

Doseganje 93 % moje uspešnosti. Le 7 % truda je namenjenega sreči in strahu, ki me je včasih ustavil. Zaupal sem si in polotok želel osvojiti julija 2019.

Pomembno obvestilo: Pred začetkom telesnih aktivnosti se o le-teh posvetujte s zdravstvenim osebjem, ki vas vodi.

Možno je živeti življenje brez omejitev kljub hemofiliji.