Ob tokratnem dnevu hemofilije specialistka pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., svetuje, kako lahko oseba s hemofilijo priljubljene športne aktivnosti umesti v svoj zdrav način življenja in hkrati optimalno poskrbi za svojo varnost.

Ali je športna aktivnost pri osebah s hemofilijo priporočljiva? 

Športna dejavnost je bila pred desetletji zaradi nevarnosti krvavitve za osebe s hemofilijo odsvetovana. Ob novih spoznanjih velja, da je športna dejavnost ne samo dovoljena, temveč celo priporočljiva. 

Telesna dejavnost pomaga vzdrževati zdravo telesno težo in krepi kosti. Močne in usklajene mišice izboljšujejo prožnost sklepov in jih ščitijo pred poškodbami. Telesna dejavnost tudi izboljša ravnotežje, koordinacijo in zavedanje telesa, omogoča hitrejše okrevanje po poškodbi, ohranjanja zdrav življenjski slog in preprečuje debelost (ki vodi v bolezni srca, možgansko kap, sladkorno bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka), prispeva k izboljšanju kakovosti življenja, saj zmanjša stres in tesnobo ter izboljša samozavest, spanje in splošno počutje.

Za odrasle je priporočenih 150 do 300 minut zmerno intenzivne aerobne vadbe ali 75 do 150 minut intenzivne aerobne vadbe na teden in vaje za moč vsaj dva dni v tednu (seveda prilagojeno morebitnim telesnim omejitvam). Za otroke, starejše od šest let, se priporoča 60 minut telesne dejavnosti na dan, mlajše od šest let pa se spodbuja k razvoju zdravega življenjskega sloga in dejavnosti, ki jo zmorejo. Šport pripomore k razvoju različnih spretnosti, ustrezni koordinaciji hoje, izboljšanju mišične moči, vzdržljivosti in prožnosti.

Omenjeno podpirajo tudi različni regulatorni organi. Poleg svetovnega in nacionalnih združenj bolnikov v ZDA telesno dejavnost pri osebah z motnjo strjevanja krvi podpira na primer ustanova The United States Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Izdana so bila tudi priporočila za telesno dejavnost pri osebah z motnjo strjevanja krvi.

Ali so na voljo poročila raziskav o športnem udejstvovanju oseb s hemofilijo?

Varnost športne dejavnosti, vključno z intenziteto vadbe, so proučevali v več raziskavah. Naj omenim nekaj izsledkov:

1.    Pri telesno dejavnih otrocih, tudi pri tistih, ki so trenirali pogosto in intenzivno (nogomet, plavanje, tenis, gimnastika, kardio/fitnes vadba), niso ugotovili poslabšanja stanja sklepov. 

2.    Pri otrocih, ki se ukvarjajo z napornimi telesnimi dejavnostmi, ni povečane verjetnosti, da bodo utrpeli krvavitev, v primerjavi s tistimi, ki se ukvarjajo z manj napornimi dejavnostmi.

3.    Redna telesna aktivnost zmanjša tveganje za krvavitve v sklepe in izboljša kondicijo, mišično moč, ravnotežje in koordinacijo ter kakovost življenja.

4.    Med otroki, ki so se ukvarjali z dejavnostmi z velikim tveganjem za krvavitve (nogomet, košarka, baseball, kegljanje, gimnastika, hokej, tek, smučanje, deskanje na snegu, nogomet, softball in tenis), in tistimi, ki so se ukvarjali z dejavnostmi z majhnim tveganjem za krvavitve (trening z utežmi, kolesarjenje, frizbi, golf, plavanje, hoja/pohodništvo), niso ugotovili razlik v stopnji poškodb ali pogostnosti krvavitev.

5.    Stopnja poškodb je bila podobna pri osebah s hudo in zmerno/lahko obliko hemofilije.

6.    Vrsta in tedenska pogostost športa nista bili povezani z razlikami pri krvavitvah ali poškodbah. 

7.    V primerjavi s splošno populacijo otrok ni poročil o številčnejših športnih poškodbah.
 

Kje so meje?

Večina športov je za osebe s hemofilijo varna, vendar so lahko nekateri športi bolj tvegani za krvavitve kot drugi. Pomembno je, na kakšni ravni poteka vadba – ali gre za vadbo za prosti čas, vadbo na klubski ali na tekmovalni ravni. 

Odsvetujemo le kontaktne športe in tiste dejavnosti, kjer so pogosti padci, udarci v glavo ali trebuh. Preostalih telesnih dejavnosti ne odsvetujemo oziroma le v primerih, ko se izkaže, da povzročajo težave s krvavitvami. Pomembno je, da urniku telesne vadbe prilagodimo shemo profilaktičnega zdravljenja. Pomagamo si lahko z aplikacijami, s katerimi spremljamo aktivnost faktorja v realnem času. Kot velja za vsakega posameznika, se je pred telesno dejavnostjo treba ogreti, uporabljati športu primerno zaščitno opremo (čelada …) in osvojiti pravilno tehniko športa. Dobro je, da otroci preizkusijo različne telesne dejavnosti, to pripomore k razvoju boljše koordinacije.

Pomembno se je zavedati, da je raven faktorja pod kritično mejo pomembnejši dejavnik tveganja za krvavitev kot krajša izpostavljenost intenzivnim dejavnostim in da je tveganje za krvavitev majhno, če s profilakso vzdržujemo raven faktorja nad 50 % 6 do 12 ur. To pomeni, da je tudi intenzivna vadba varna, če je usklajena s profilakso. 

Kaj je še treba upoštevati pri zbiri telesne dejavnosti?

Pri izbiri športa je pomembno upoštevati vrsto športne dejavnosti in njeno biomehaniko, raven športne dejavnosti, tehniko izvedbe, stanje kostno-mišičnega sistema in splošno telesno pripravljenost, nagnjenost h krvavitvi ter režim profilakse. V pomoč so nam lahko točkovalniki, ki ocenjujejo splošno telesno pripravljenost. 

Kaj se poleg ustrezne telesne dejavnosti še svetuje osebam s hemofilijo?

Poleg redne telesne dejavnosti se v sklopu zdravega načina življenja svetujejo tudi uravnotežena, starosti in telesni dejavnosti primerna mešana prehrana, gibanje na svežem zraku, v času rasti prejemanje pripravka vitamina D v obliki kapljic ter zmernost tudi na drugih področjih življenja (hrana, alkohol, telesna dejavnost, ekrani ter ne nazadnje delo in zabava).
 

Sklenila bi z mislijo, da je telesna vadba zaradi telesnih, socialnih koristi in koristi za duševno zdravje ugodna v vseh starostnih skupinah. Raziskave kažejo, da lahko osebe z motnjo strjevanja krvi ob ustreznem nadzoru, opremi in previdnostnih ukrepih uživajo v številnih športnih dejavnostih, vključno s tradicionalno odsvetovanimi. Priporoča se tudi osebam s hemofilijo z inhibitorji.