Kakovost življenja in pričakovana življenjska doba bolnikov z motnjo strjevanja krvi sta se v zadnjih desetletjih zaradi dostopnosti različnih zdravil dramatično izboljšali. Ker je fizična aktivnost eden izmed ključnih elementov zdravega življenjskega sloga, izboljšuje pa tudi zdravje sklepov, se tudi bolnikom z motnjami strjevanja krvi svetuje redna fizična aktivnost. Pri tem je sicer treba upoštevati nekaj omejitev in priporočil, ki jih v besedi in sliki predstavi Tomaž Prelog, dr. med., s KO za otroško hematologijo in onkologijo, UKC Ljubljana.

V nasprotju z današnjimi priporočili se je do 70. let prejšnjega stoletja hemofilikom odsvetovala vsakršna fizična aktivnost zaradi prepričanja, da povečuje tveganje za krvavitve. Danes velja nasprotno, in sicer da ima pri bolnikih z motnjo strjevanja krvi redna fizična aktivnost mnogo blagodejnih učinkov. Novejše študije so denimo pokazale, da so mladi moški s hemofilijo fizično manj zmogljivi kot njihovi vrstniki. Glede na pogostnost pojava debelosti med mladimi je pomembno dejstvo, da se ob redni vadbi z zmanjšanjem indeksa telesne mase zmanjšujeta obremenjenost sklepov in tveganje za poškodbe ali spontane krvavitve. Poleg tega se poveča mineralna kostna gostota, ki je sicer pri bolnikih s hemofilijo zmanjšana. Z redno vadbo se izboljša koordinacija, kar prav tako zmanjšuje tveganje za poškodbe in krvavitve. Redna fizična aktivnost ima ugoden vpliv tudi na splošno socialno in psihično stanje bolnika ter zmanjša tveganje za srčno-žilne zaplete. 

V literaturi je mogoče najti mnogo različnih priporočil
Glede na opisano se danes svetuje redno ukvarjanje s športom vsem bolnikom z motnjo strjevanja krvi, vključno z osebami s hudo obliko hemofilije. V literaturi je mogoče najti mnogo različnih priporočil, v katerih se svetuje od 150 minut vadbe na teden pa vse do 30- ali 60-minutne vadbe vsak dan. Za otroke se običajno svetuje 30 minut vadbe na dan.

Pred fizično aktivnostjo pa je treba poskrbeti za varnost!
Predvsem z aplikacijo faktorja strjevanja krvi, ki zagotavlja zadostno zaščito pred krvavitvijo. Pri bolnikih, ki redno prejemajo faktor VIII ali IX v preventivne namene, se svetuje uskladitev aplikacij in vadbe, tako da bolnik prejme faktor čim krajši čas pred športno aktivnostjo. S tem se bistveno zmanjša možnost za krvavitve. Pomembno vlogo ima tudi izbira športa. Več avtorjev strokovnih člankov razporeja športe v skupine, ki so bolj ali manj primerne za bolnike s hemofilijo. Med športe, ki so običajno odsvetovani, uvrščajo kontaktne borilne športe in aktivnosti, kjer je možnost visokoenergetskih poškodb. Običajno so tako odsvetovani boks, ameriški nogomet in ragbi, nogomet, košarka, skakanje na trampolinu in podobno. Najbolj se priporočajo športi, kjer je verjetnost poškodb majhna, obremenitev za sklepe pa minimalna. Tako so najbolj priporočeni plavanje, hoja, golf, lokostrelstvo in kolesarjenje. Poleg izbire ustrezne aktivnosti je pomembna tudi uporaba zaščitne opreme, kot so čelada, ščitniki in druga varovalna oprema, svetuje pa se tudi tehnično pravilno izvajanje športa. Predvsem aktivnosti z veliko amplitudo gibov v sklepih in ponavljajočimi se hitrimi gibi namreč povečujejo tveganje za krvavitev v sklepe. 

Za zdravo in aktivno življenje je tako tudi pri bolnikih s hemofilijo ključna fizična aktivnost, pri čemer pa je potrebna ustrezna priprava z aplikacijo faktorja strjevanja krvi, upoštevati je treba izbiro primerne aktivnosti, skrb za varnost z uporabo varovalne opreme ter pravilno izvedbo vadbe. Tako lahko vsak posameznik z motnjo strjevanja krvi izboljša svoje splošno zdravstveno stanje in tudi stanje sklepov ter zmanjša tveganje za pojav krvavitev.