Renatov izziv je informiranje skupnosti

Otroštvo na kmetiji

Odraščal sem na vasi, doma imamo kmetijo in kot otrok sem seveda zelo rad pomagal pri različnih kmečkih opravilih. A žal sem kot oseba s hemofilijo pri tem utrpel nemalo krvavitev, večinoma v gležnje, kolena in komolce. Starši so se trudili, da bi čim bolj omejili moje gibanje in mi zagotovili mirovanje, vendar mi je bilo to včasih težko dopovedati. Poleg tega smo v tistem času imeli na voljo zelo malo informacij o moji bolezni in se nismo zavedali nevarnosti ter omejitev, ki jih prinaša hemofilija.

60 kilometrov od bolnišnice

Krvavitve so zahtevale počitek, pogosto pa tudi sprejem in zdravljenje v bolnišnici. Ker smo bili od najbližje bolnišnice oddaljeni kakšnih 60 kilometrov, sem moral v njej pogosto ostati, tudi po več tednov, pred in med operacijo kolena celo več mesecev. Kot otroku mi je bilo to seveda izjemno stresno.

Fizioterapija ni brez zveze

Dogodek, ki si ga bom verjetno zapomnil za vse življenje, je tudi naslednji. Zaradi številnih krvavitev v koleno to v nekem trenutku ni več zdržalo. Zdravniki so ugotovili, da bo potrebna operacija (odstranitev sklepne ovojnice). Operacija je uspela, po njej pa so se stvari zapletle. Ponovno sem bil žrtev pomanjkanja zavedanja, kako zelo pomembna in potrebna je fizioterapija. Ta je namreč ključna za uspešno rehabilitacijo. Zaradi nezadostnega izvajanja fizioterapije sem utrpel mišično atrofijo, sanacija katere je trajala mesece, posledice pa občutim še danes. Zato vsem, ki ste prestali kakršnokoli operacijo sklepov, polagam na srce, da zelo resno pristopite k rehabilitaciji, kajti posledice neizvajanja lahko nosite s seboj vse življenje.

Krila so se razprla

V najstniških letih sem začutil željo po potovanjih. Hkrati sem se spraševal, kako naj to izpeljem. Kako naj s seboj na letalo vzamem vse potrebne pripomočke, zdravila … K sreči je bila želja po raziskovanju močnejša od dvomov, zato sem poskusil. In ker je šlo prvič brez težav, sem le še nadaljeval. Tako so v zadnjih desetih letih potovanja postala moja strast. Obiskal sem kraje po Evropi, Bližnji vzhod, Novo Zelandijo, ZDA, Kanado. Poskusil sem potovati maksimalno, kolikor se je le dalo. Seveda vedno z zavedanjem, koliko zmorem.
Potovanja sem moral dobro načrtovati in jih sproti prilagajati svojim zmožnostim. Kadar so se denimo pojavile večje težave s sklepi (gležnji), sem pešačenje nadomestil z uporabo javnih prevoznih sredstev. Tako je bil cilj lažje dosegljiv. 

Spanje pod zvezdami

Počasi sem se naveličal spanja v hotelih in sem potovanja zamenjal s kampiranjem. Tu sem našel novo strast. Zdaj enkrat do dvakrat na leto skočim do morja, kjer si poiščem miren kotiček v kampu, tam postavim šotor, poleg njega kolo in se razvajam z dobro morsko hrano, telo pa krepim z obilico plavanja. Morska voda je namreč zelo blagodejna za moje sklepe.  

Renato Bric